Vodni bankrot desetmilijonske metropole: ponekod iz pip voda sploh ne priteče več

Iransko glavno mesto Teheran se sooča z veliko vodno krizo, po besedah strokovnjakov pa je mesto le še nekaj tednov oddaljeno od točke, ko bo večji del mesta ostal brez vode. Ključni rezervoarji se praznijo, oblasti hitijo z uvajanjem ukrepov za zmanjšanje porabe vode, prebivalci pa obupano skušajo varčevati z vodo, da bi preprečili katastrofo, piše CNN.

"Če danes ne sprejmemo nujnih odločitev, se bomo v prihodnosti soočili s situacijo, ki je ne bo mogoče rešiti," je v ponedeljek na seji vlade dejal iranski predsednik Masud Pezeškjan.

Iran se sicer že tradicionalno sooča s pomanjkanjem vode v državi, tokratna kriza pa je neposredno prizadela iransko glavno mesto, kjer živi okoli 10 milijonov ljudi. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bi lahko številni prebivalci Teherana ostali brez vode, če se poraba te življenjsko pomembne dobrine ne bo zmanjšala.

Kaveh Madani, direktor inštituta Združenih narodov za vodo, okolje in zdravje je dejal, da bi se to lahko zgodilo že v nekaj tednih. Eden ključnih dejavnikov za pomanjkanje vode se skriva v dolgoletnem slabem upravljanju z vodo ter vse večjim neravnovesjem med povpraševanjem in ponudbo. Tudi podnebne spremembe precej vplivajo na vodne vire v tej azijski državi.

Iran preživlja eno najhujših suš v zgodovini, saj je že peto leto zapored v sušnem obdobju. Državo pa obenem pesti neznosna vročina. Temperature so ta mesec v nekaterih delih države presegle 50 stopinj Celzija, je povedal klimatolog in vremenski zgodovinar Maximiliano Herrera. "Zdi se, da je Iran skorajda stalno v stanju temperaturnih rekordov," je dejal za CNN.

V odzivu na krizo so oblasti za skoraj polovico zmanjšale pritisk vode v Teheranu, kar vpliva na približno 80 odstotkov gospodinjstev, je v ponedeljek povedal guverner teheranske province Mohamad Sadeg Motamedjan.

Za prebivalce visokih stanovanjskih blokov to pogosto pomeni popolno prekinitev oskrbe z vodo. Moški, ki živi v 14. nadstropju v Teheranu, je za CNN dejal, da iz njegovih pip pogosto ne priteče niti kaplja vode.

Vodo v prestolnico dostavljajo s cisternami, prebivalci, ki si to lahko privoščijo, pa množično nameščajo rezervoarje, pravi Madani. "S tem se še nikoli nismo soočili … to je nekaj povsem novega za Teheran," je dejal.

Iranska vlada je pretekli teden razglasila enodnevni praznik v Teheranu in nekaterih drugih regijah, da bi na tak način zmanjšala porabo vode in elektrike.

A strokovnjaki menijo, da je za vodno krizo kriva predvsem iranska oblast, ki je dolga leta slabo upravljala vodne vire.

Človeške dejavnosti, kot so pretirano črpanje podzemne vode, neučinkovito kmetijstvo in nenadzorovana mestna poraba vode, so regijo potisnile "v stanje, ki ga lahko opišemo zgolj kot vodni bankrot", pravi Amir AghaKouchak, profesor gradbeništva, okoljskega in sistemskega inženiringa na univerzi Kalifornije v Irvinu.

S tem se strinja tudi Madani, ki meni, da so nekateri učinki slabega upravljanja z vodo prešli že v stanje, ki ga ni več mogoče spremeniti oziroma povrniti nazaj.

V Teheranu so zaradi krize s pomanjkanjem vode iz podzemnih zbiralnikov načrpali toliko vode, da so se deli mesta začeli udirati, ponekod tudi za več kot 25 centimetrov na leto.

"Glavno mesto se sooča s sistemskim in dolgoročnim neravnovesjem, ki ogroža same temelje oskrbe z vodo za njegove prebivalce," je za CNN dejal AgaKouchak.

Podnebne spremembe stanje še poslabšujejo. V Iranu je letos zapadlo okoli 40 odstotkov manj padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Regionalno vodno podjetje v Teheranu pa poroča, da so jezovi, ki oskrbujejo mesto, napolnjeni le še približno 21-odstotno, navaja poluradna tiskovna agencija Mehr.

Kar 30 od 31 iranskih provinc se trenutno sooča s pomanjkanjem vode, je po poročanju agencije Mehr povedal iranski minister za energijo Abas Alabadi. Na vprašanje o morebitni uvedbi delitve vode je odgovoril: "Upam, da do tega ne bo prišlo."

Madani trdi, da iranska vlada na rane vodne krize pogosto polaga le obliže, kot na primer z novimi projekti za prečrpavanje vode. "Gre bolj za blaženje simptomov kot pa odpravljanje vzrokov," je dejal.

Sam se zavzema za celovito prenovo gospodarstva, ki bi se umaknilo od vodno intenzivnega kmetijstva, ki trenutno porablja okoli 90 odstotkov vse vode v Iranu, država pa bi se morala bolj usmeriti k storitvenemu in industrijskemu sektorju, kjer je poraba vode bistveno nižja.

Takšna reforma bi bila sicer po njegovih navedbah zelo boleča in tudi draga – tako z ekonomskega in političnega vidika –, prav tako pa je zelo malo verjetna pod aktualno vlado in ob sankcijah, ki so jih proti Iranu uvedle številne države.

AghaKouchak meni, da korenine krize niso le okoljske in tehnične, temveč imajo "globoko politično in sistemsko ozadje". "Iranske vodne krize ni mogoče ločiti od širše krize upravljanja v državi," je dejal za CNN.

Madani pa je dodal, da država trenutno čaka na jesen, ki bi lahko prinesla nekaj deževja. "Če Teheran preživi do konca septembra, potem obstaja upanje, da ne bo ostal popolnoma brez vode," je navedel strokovnjak.

Avtorica članka: Laura Paddison/CNN